Vedno večje utapljanje zahodnega človeka v prvobitni kaos, ki je bolj materinskega značaja, je povezano z odsotnostjo očeta tako v družini kot v družbi, na področju vzgoje in tudi v krščanskem življenju. V povezavi s tem je tudi precej zamegljena podoba svetega Jožefa. Ta mož nas uči dejanj, ki so na prvi pogled nemogoča in nerazumljiva, a so zelo pomembna za življenje ljudi in njihovo poslanstvo. Zaupana mu je vloga ozadja, molka in skrivnosti, v kateri prejme namig za odločitve in podrobno izpolni, kar mu je naročeno.

Pri tem mora prehoditi naporno pot od pravičnosti do usmiljene ljubezni. Pravičnost je spoštovanje svetosti Boga, uresničenje njegove postave, ki prinaša blagoslov. Zaročen je z Marijo, ta postane noseča, zato jo želi na spoštljiv način odsloviti. Toda ko mu Bog sporoči, naj vzame k sebi Marijo in otroka, ki ga nosi pod srcem, uboga in sodeluje pri prihajanju Božjega Sina na svet. Pozoren je v svoji preprostosti, zaveda se, da je čas, ki ga preživi ob Jezus...