Na poti duhovnega osvobajanja je bistven prehod od ponižanja k ponižnosti. Ponižanje je sad napuha, izbira poti in odločitev v svoji moči. Toda vsemogočna svoboda se prej ko slej spremeni v revščino in sramoto. Tako naravnane sanje, užitki, bogastvo, moč človeku zavrtijo samozavest, obenem pa ga osamijo in oropajo, da se znajde v objemu takšnega ali drugačnega suženjstva. Kdo še ni občutil sramote in ponižanja, ko se je zaplezal v svojem napuhu in si mislil, da zmore vse in mu je vse dovoljeno? Toda za tem je nastala praznina in je ni bilo več mogoče skrivati, se izgovarjati. Drugi so odkrili laž, prevaro, nič. Nastopila je tema kot pri prvem človeku. Kako se soočiti s ponižanjem? Iz njega more nastati še večja tema, zakrknjenost, zvračanje krivde na druge, jeza nad vsem svetom, želja po maščevanju. Juda je bil prepričan, da je njegova krivda prevelika in da mu je ne more odpustiti niti Bog.

Druga pot je ponižnost, ki je realizem, da se vidimo pred drugimi in se rešimo pr...