Otrok predstavlja novost, nedolžnost in nepokvarjenost, pa tudi krhkost in nemoč, zato kliče k pozornosti in nežni zavarovanosti. Njegov prihod je povezan z veseljem in novim upanjem, za nekatere je nadležen, ker pobira čas in denar ter tudi svobodo. Judje, Grki in Rimljani so sprejemali otroštvo kot predstopnjo pri doseganju polne človeškosti, zato se niso toliko ukvarjali z otroki, zlasti ne z njihovo osebnostjo in duhom kot sposobnostjo moralnega odločanja. V zadnjem stoletju so otroci bolj stopili v središče družbenega zanimanja, v nekaterih primerih celo pretirano, saj jim starši omogočajo veliko materialnih dobrin in življenjskih možnosti, marsikdaj pa zanemarijo vzgojo in sprejetost v ljubezni. Zelo pomembno je ljubeče okolje družine, v katerem se prepletata moški in ženski element ljubezni, kjer so otroci sprejeti od prvega trenutka in obdani z varnostjo, ki jo predstavlja zvestoba staršev. V takem okolju se more razviti svoboden odnos do njihove človeške osebe, niso sredstv...