Jesen odpira resne teme življenja, med katerimi sta tudi bolezen in umiranje. Cerkev odgovarja na to s svojim pastoralnim delom, pa tudi s posebnim zakramentom bolniškega maziljenja, ki bi ga mogli imenovati tudi zakrament dotika. Z dotikom namreč približamo bolniku nežno božjo bližino in moč za rešitev. Ta dotik obuja spomin na mnoge ljubeče dotike od prvih človeških spoznanj do vznemirljivih iskanj mladosti in zrelega človeškega darovanja. Ljudje živimo od zavarovanosti, skrbi in ljubezni, kar pride še posebej do izraza v bolezni in težavah. Roka, ki jo mati položi na otroka, ublaži bolečino in mu pomaga, da jo laže prenese. Theodor Schneider pravi, da ima bolnik s hudo boleznijo potrebo po posebni materinski pozornosti. Ta prihaja po duhovniku, ki moli nad bolnikom in ga mazili na čelu in rokah.

Jezus je v svojem delovanju ozdravil veliko bolnikov, mnoge tudi z dotikom, pri vseh pa je iskal ne le telesno ozdravitev, ampak tudi odpuščanje grehov in ozdravljenje od notran...