Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! To je klic preroka Izaija, namenjen rojakom v babilonskem suženjstvu. V ozadju tega klica je grenka izkušnja starozaveznega božjega ljudstva, ki je vsako leto doživljalo ponižanje ob največjem prazniku babilonskega boga Marduka. Izraelce so kot sužnje določili, da širijo, utrjujejo in pripravljajo slavnostno pot, avenijo bogov, po kateri je krenil kraljevski sprevod s kipom Marduka in drugih poganskih bogov. Prerok Izaija je na podlagi te izkušnje prerokoval in zaklical: V puščavi pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! Puščava je namreč ločila Babilon od Jeruzalema.

Izaijev izrek o glasu vpijočega v puščavi je zgodnjekrščanska misel poistovetila z Janezom Krstnikom, ki v adventnem času stopi pred nas kot krepki mož, ki se hrani s tem, kar mu nudi narava, oblečen je v živalsko kožo, spominja nas na človeka iz obdobja stvarjenja sveta in človeka. Množice privlači predvsem s svojim m...