Marija je hodila pot vere, v njej je napredovala, rasla in se izpopolnjevala, so poudarili očetje na koncilu (C 58). V njeno vero se je zazrl tudi papež Janez Pavel II., ko je osnoval svojo okrožnico na Elizabetinih besedah: »Blagor ji, ki je verovala« (Lk 1,45). Te besede so kot ključ, ki odpira notranjo skrivnost te velike žene.

Sv. Ambrož je ob primerjanju Marijine vere in Zaharijeve nevere poudaril, da je Marija zares blažena, ker v veri presega duhovnika Zaharijo. Znana je misel sv. Avguština, da je Devica Marija prej spočela v veri kakor v telesu. Papež Janez Pavel II. predstavlja vero kot poslušni odgovor človeka Bogu, ki mu razodeva svoj načrt odrešenja. To razodetje zahteva svobodno in celovito prepustitev ter zaupanje Bogu. Kot nova žena je Marija podarila Gospodu svoj odgovor vere. Pri tem jo je spremljal Božji dar, vendar ta ni nadomestil njene svobodne privolitve. Zato ni bila le fiziološko sredstvo za učlovečenje, ampak resnična Mati in prva sodelavka Božjega...