Čeprav so vsi časi enaki, pa nas nekateri globlje nagovorijo, ker v njih oblikujemo svojo istovetnost in sprejemamo pomembne odločitve za prihodnost. V duhovnem in liturgičnem življenju je tak čas postno dogajanje pred veliko nočjo, ko smo še bolj jasno poklicani k osebni prenovi in osvoboditvi. Krščanstvo je namreč vera celovite osvoboditve in ne more odstopiti od tega osnovnega poslanstva. Bili so časi, ko so veliko govorili o osvoboditvi od socialne revščine in ekonomskega izžemanja, pa so ljudi tlačili s političnimi diktaturami in pohodili človekovo dostojanstvo. Današnje vrste nesvobode so drugačne, a nič manjše. Ljudje so zasužnjeni s porabništvom, užitki, denarjem, moralno in miselno zmedenostjo, veliko je osamljenosti, nezaupljivosti, strahov, veliko je praznine.

Neredki obnemorejo ob tem grenko-sladkem pritisku, ki je še posebej podprt z mediji, oglaševanjem in splošno kulturo. Drugi se podajo v boj sami in zaupajo svoji moči. Navadno ne pridejo daleč, kajti vmes...