V neki dekaniji so duhovniki za dekana predlagali mladega župnika. Preden je škof podpisal dekret o imenovanju, se je s kandidatom pogovoril. Omenil mu je, da nekateri menijo, da je še premlad za dekana. »To je res moja pomanjkljivost. Povejte jim, da jo bom z vsakim dnem odpravljal!«

Kaplan se je hvalil, da knjige kar požira. Sosednji župnik ga posluša, potem pa reče: »Ni bolj pameten tisti, ki več požira, ampak tisti, ki bolje prebavlja in premisli!«

Starejši župnik je bil v družbi mlajših duhovnikov, ki ga niso poznali. Pogovor je tekel o vsem mogočem, tudi o njegovi starosti. »No, koliko let bi mi pripisali?« je vprašal soseda. »Nič,« mu ta odvrne, »ali nimate že svojih dovolj?«

Na neki župniji je nepričakovano umrl župnik. Eden izmed duhovnikov je po telefonu vprašal sosednjega župnika, kaj meni, ali bi šel on na pokojnikovo mesto. Ta, žalosten zaradi izgube dobrega prijatelja, takšnega vprašanja ni pričakoval. »Lahko«, mu odvrne, »vendar prej preveri...