Zgodovinski atlas Slovenije, ki je pravkar izšel, bi bil dragocen priročnik, predvsem tudi za šole, če ne bi prikaz druge svetovne vojne obtičal v ideoloških vodah. Tudi povojni del bi bil vreden natančne analize, tako npr. ne vsebuje prikaza razrednega boja, vendar se ocena tukaj omejuje na vojno obdobje in pa na čas neposredno po njem. Zelo pozitivno je sicer, da atlas poleg številnih drugih zanimivih kart, tlorisov in shematskih prikazov vsebuje tudi prikaz slovenskih cerkvenih pokrajin in pristojnosti s kratko razlago tudi za čas vojne, za kar je odgovoren zgodovinar France M. Dolinar, vendar je ostalo dogajanje druge svetovne vojne predstavljeno v slogu nekoliko modificiranega prejšnjega režimskega zgodovinopisja. Avtor je zgodovinar Aleš Gabrič. Da je na slovenskih tleh med vojno poleg okupacije potekala tudi revolucija iz Gabričevega uvodnega besedila ni razvidno in omemba »formacije slovenske protirevolucije« (str.164) obvisi v zraku, tako da tudi Dolinarjeva pravilna ocena, da se je katoliška Cerkev »znašla v primežu okupacije, revolucije in protirevolucije« za nekoga, ki polpretekle zgodovine ne pozna, ni razumljiva, ker urednik tekstov očitno ni uskladil.