KRAJ DOGAJANJA: Pokopališče.
ČAS DOGAJANJA: Sončno jesensko popoldne.
NASTOPAJOČI: Ati (41), Krištof (9), Filip (7), Lucija (4, skoraj že 5 let).

(LUCIJA in FILIP se trudita s prižiganjem sveče na atovem grobu, ATI pa molče stoji ob strani in le s kotičkom očesa nadzoruje, da ne bi prišlo do nesreče oziroma opečenih prstkov.)





LUCIJA: (Potem, ko je sveča že uspešno prižgana in pokrita s pokrovčkom.) Ati?
ATI: Povej.
LUCIJA: Kje je zdaj ata? Je v nebesih?
ATI: Verjetno. Jaz verjamem, da je.
LUCIJA: Kje pa so nebesa?
ATI: Uuuu, zdaj si mi pa postavila težko vprašanje.
LUCIJA: A ne veš?
FILIP: Mar niso nebesa na nebu?
ATI: Običajno res rečemo, da so nebesa tam gor (pokaže z roko proti nebu, da vsi trije pogle...