Moj glas prihaja s terena, od malih ljudi, ki se čutijo zapostavljeni in izigrani, ki jih bolj kot gospodarska kriza bolijo medčloveški odnosi, večanje razlik, pomanjkanje spoštovanja in teptanje dostojanstva, celo posmeh naravnim vrednotam.

Pri svojem karitativnem delu si kot prioritetno nalogo zadajam vlogo zagovornika ubogih, da se preko nas sodelavcev sliši njihov glas. Premalo je povzdigniti glas, premalo je pomagati in krepiti solidarnost. Dolžnost in možnost vsakega državljana, med katere spadamo tudi katoličani, je, da po demokratični poti po ljudeh, ki smo jih ali jih bomo izvolili v parlament, to tudi povemo in od njih zahtevamo, da si z zakonodajo, ki je za vse enaka, prizadevajo za skupno dobro. In zato potrebujemo pokončne ljudi.

Stiske, s katerimi se karitativni sodelavci srečujemo, so največkrat posledica moralne plehkosti in pohlepa nekaterih posameznikov in lobijev, ki vidijo le svojo korist na škodo izkoriščanja in dostojanstva drugega. Nerazumlj...