Komercialisti, propagandisti, piarovci, oglaševalci in še kdo živijo od dveh preprostih resnic. Prva pravi, da tudi najboljša reklama ne more prodati slabega blaga. Druga pravi, da se vsako sekundo rodi nov neumnež. Ravno (še kako realna) druga možnost pripadnike naštetih poklicev postavlja pred temeljno etično izbiro: naj izkoristijo naivnost svojih strank oziroma državljanov ali spoštujejo njihovo (in svoje) dostojanstvo?

V družbah, ki uspejo ohraniti ravnotežje med obema načeloma, velja tretja resnica: laž ima kratke noge. Z drugimi besedami: ker je človek razumno bitje, neumnež prej ali slej pride k pameti in preneha biti žrtev manipulantov. Izkušnja dvajsetletne samostojnosti pa uči, da je v Sloveniji mogoče ljudi voditi za nos in ohraniti oblast. Kako naj si razložimo ta pojav? Ali so volivci res naivni tepci, ali pa le nimajo izbire, ker so politiki vsi enaki?

Ne verjamem, da so volivci tepci. Pred kratkim sem vodil seminar za deset udeležencev študija So...