Sodobni človek išče magične rešitve zunaj sebe, ki naj ga rešijo težav odgovornega življenja in nadlog nepredvidljivega časa, v katerem mu je dano živeti. Vse bolj verjame, da so udobje, nenehni napredek in rast, zavarovanje pred boleznimi, brezposelnostjo, nadlogami in trpljenjem pridobljena pravica, ki jo morajo zagotoviti odgovorni, vlada, družbena ureditev, država, institucije, skratka: nekdo drug.

Porabniška družba izkoreninja človeka, ločuje ga od preteklosti, od prednikov, od lastnih duhovnih korenin ter ga dela brezbrižnega do prihodnosti. Iz soustvarjalca nenapisanega »jutri« proizvaja uživalca trenutnega hipa. Sitega zadovoljneža, brezbrižnega nevedneža, nekonformističnega najstnika, sebičnega individualista.

Tako povprečni Evropejec in žal tudi Slovenec vse bolj sprejemata izrek: »Ignorance is happiness – Nevednost je sreča«. Nočeta slišati o globljih vzrokih sedanje krize, o deležu lastne odgovornosti pri reševanju družbe iz tega položaja. Ni...