Kdor govori bedaku, govori človeku, ki dremlje; nazadnje mu poreče: »Kaj pa je?« (Sir 22,10) Pisanje tegale besedila je bilo načrtovano takrat, ko se je zdelo, da bo po volitvah treba razložiti, na kakšen način je krščanska demokracija uspela dobiti soliden delež parlamentarnega prostora znotraj zmagovite pomladi … Rezultati so prinesli vse kaj drugega. V skladu z zaresnostjo razmisleka sestopajo tudi občutja: presenečenje, razočaranje, žalost, skrb in tesnoba. Zgodilo se je nekaj, kar normalnemu človeku ne gre v glavo. Volitve leta 2008 so zaključile vladno obdobje, ki je bilo izjemoma v domeni pretežno demokratične strani. Gospodarjenje je bilo v primerjavi z drugimi vladami naravnost odlično in rezultati so bili dobri. Toda volivci so pomlad kaznovali in nagradili kontinuiteto. Ta se potem loti vladanja z znanimi manirami. Rezultati so porazni in Slovenija zdrsne z vrha uspešnosti na rep. Kljub medijski in splošni orkestraciji v vladno korist se vsenavzočega mazaštva ne da zakriti, tako da postanejo edini izhod predčasne volitve. In kaj pravi na to slovenski volivec? Izvoli isto!