Prvega maja bo minilo leto dni od razglasitve Janeza Pavla II. za blaženega

Blaženi Janez Pavel II. se je neizbrisno zapisal v spomin Cerkve in človeštva. Njegova duhovna dediščina je velikanska. Učil je z besedo in zgledom, z življenjem in na edinstven način tudi s tem, kako je sprejemal svoje ugašanje in svojo smrt.

Zadnja leta njegovega pontifikata so bila zaradi napredujoče bolezni zaznamovana s krhkostjo. Nekateri so se vpraševali, zakaj ne odstopi, zakaj se muči z branjem in maševanjem v javnosti. Zgodovina pozna nekaj primerov, da je papež odstopil. Janez Pavel II. je to misel odločno odklanjal. Vedel je, da mu je petrinska služba podeljena od Boga, zato mu jo samo on lahko spet odvzame. Svoje poslanstvo je razumel podobno kot Kristus svoj križ. »Tudi Kristus ni stopil s križa. Lepo je, če se človek použije do konca,« je menda rekel ob neki priložnosti. Kristusa je hotel posnemati tudi s tem, da je na neki način javno trpel in umrl. Kardinal Angelini je neka...