Starejši ljudje v Beli krajini in na Dolenjskem se še spomnijo nekdanjega podzemeljskega župnika Andreja Ilca in kasnejšega kanonika kolegiatnega kapitlja v Novem mestu (1896–1983). Po letu 1943 je bil generalni vikar za Belo krajino. Škofov dekret mu je prinesel sam Boris Kidrič. Bil je tudi med ustanovnimi člani Rdečega križa Slovenije. O njem med drugimi še vedno kroži naslednja zgodba. Kmalu po vojni je bila v Beli krajini huda suša. Župnik Ilc je oznanil molitev in prošnjo procesijo za dež. Udeležilo se je je zelo veliko ljudi in že naslednji dan je močno deževalo. Tega dne so imeli novi oblastniki partizansko proslavo, ki jo je pokvaril dež. Župnika Ilca so zato klicali na sodišče in ga kaznovali, ker je organiziral prošnjo procesijo za dež, češ da bi pokvaril proslavo.

Mama naroča sinku Janezku: »Vzemi jabolko in ga krščansko deli s sestrico.« »Kaj pomeni deliti po krščansko,« vpraša Janezek. »Ti bom razložila s pri...