Kako v času slabih novic v Cerkvi usmeriti pogled v konstruktivno in pozitivno? Kako pisati za kritičnega kristjana, ki upravičeno potrebuje pošteno obveščanje ter poglobljen pogled na stvari?

Izhodiščno stanje ni idealno. Primanjkuje nam enotnosti, vzajemnosti, razumevanja, sočutja. Novinarske prispevke jemljemo z nezaupanjem, pridige z zadržkom, za dejanji iščemo skrite vzvode, ob podani roki figo v žepu. Duhovno misel razumemo kot moraliziranje, bolj počasen ali preudaren odziv na ta ali oni dogodek kot prikrivanje. Katoliški novinar, ki ne gloda vsake nove informacijske kosti na krožniku javnosti, je osumljen, da nekaj skriva, nekoga ščiti, ni suveren in svoboden, sledi navodilom »od zgoraj«, se uklanja nekomu »iz ozadja«.

Razumljivo, večina medijev se posveča pred­vsem aferam in škandalom. Zelo malo je resnega raziskovalnega novinarstva. Pretresljivih novic pa nikoli ne zmanjka. Mediji spet in spet razgaljajo domnevne ali resnične prestopke in napake javnih...