»Davidov Sin, Jezus, usmili se me!« (Mr 10,47)

Vsi, ki redno hodimo k maši in beremo Sveto pismo, gotovo poznamo zgodbo o slepem Bartimaju. Ta mož, ki je že davno pokopal upanje, da bo kdaj videl, je vse dneve sedel pri vratih, ki so vodila v Jeriho, in mimoidoče prosil vbogajme. Bil je revež, ki ni imel kaj izgubiti, nebodigatreba – človek brez trohice možnosti za kakršenkoli življenjski uspeh.

Ni videl, je pa dobro slišal, zato je tam, kjer je cele dneve beračil, marsikaj novega izvedel. Nekoč so se ljudje pogovarjali o možu, ki hodi naokoli in ozdravlja bolnike ter izganja hude duhove. Bartimaj je začel poizvedovati o tem možu in kmalu je izvedel, da gre za Galilejca, doma iz Nazareta, ki ima dvanajst učencev in se druži s cestninarji in grešniki ter ostro obsoja hinavce. V njem se je znova prebudilo že zdavnaj pokopano upanje, da bi lahko spregledal.

Ko je tako nekega dne slišal, da gre...