Ko berete te vrstice, naj bi bil po koledarju Majev blizu ali naj bi že nastopil konec sveta. Nekateri samooklicani poznavalci modrujejo, da konec sveta bo, vendar ga na zunaj ne bomo opazili. Drugi trdijo, da naj bi človeštvo doživelo »preskok zavesti v novo stanje duha«, ker se bodo »planeti postavili v posebno lego« in nas s svojim vplivom preobrazili in spreobrnili. Ker je treba novico večkrat prodati, sprva netijo preplah, potem pa ga gasijo s pomirjujočimi besedami raznih prerokov new agea.

Tako v teh dneh nemalo ljudi utripa v vznemirljivem pričakovanju, ki ne more biti bolj daleč od duha adventa in božiča. Nemir in strah nista božja, vse prej sta sled njegovega nasprotnika. Podobno je s samozadostnostjo, tudi z naivno dobrovoljnostjo. Priznati, da ima zlo izvor v človeškem srcu, da je človek nagnjen h grehu ter da potrebuje odrešenje, je le nujna doza realizma. Toda svet je prepričan, da se more sam dvigniti iz blata zablod, krivic in hudobije v novo dobo raja na z...