Sedanja oblastna politična garnitura potrebuje grešne kozle z »druge strani« in znova z vso ihto odpira kulturni boj.

V minulih – za Slovenijo nekakšnih vstajniških – velikonočnih praznikih, ki povezujejo lažni datum začetkov osvobajanja in raztegnjeni praznik dela, smo lahko prebrali v hrvaškem Večernjem listu, kdo smo Slovenci: »Slovenci kot osrednji antibalkanci na Balkanu so se na koncu izkazali za Balkance. Zaradi mita o državnih, nacionalnih bankah kot o nacionalnem interesu.«

Z odhodom iz dediščine Titove Jugoslavije smo pred dobrimi dvajsetimi leti svetu sporočili, da nam je teh balkanskih poslov dovolj in da se pač tega ne gremo več. Šopirili smo se kot večni Evropejci, ki kulturno ne spadamo v balkanski kotel, ki je poln vojn in krvi, da o njegovi stopnji civiliziranosti ne govorimo. Hodili smo v Italijo in Avstrijo po nakupih, pod roko poslovali z nemško marko in se trkali na prsi, kako smo nekaj več kot oni na južni strani Kolpe. Združev...