Pa sploh znamo počivati? Zares počivati.

V Svetem pismu se beseda počitnice ne pojavi, besedi počitek in počivati, iz katerih počitnice izhajajo, pa pogosto, več kot petdesetkrat. Počitnice so verjetno najbolj zaželena beseda naših šolarjev, pa tudi odrasli jo imamo izjemno radi. Komaj čakamo, da pridejo, da si vendarle odpočijemo od vsega dela, ki smo ga opravili. Tako kot Bog, ki je počival sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil (1Mz 2, 2).

Pa sploh znamo počivati? Mislim – zares počivati. Ali pa znamo samo »moliti vse štiri od sebe« (po SSKJ: ležati v sproščenem položaju, navadno z iztegnjenimi nogami, rokami), kar se nam dogaja recimo na plaži, ali pa na primer noreti po hribih in nabirati »štemplje« z vrhov ali se ihtavo prevažati z »destinacije na destinacijo« ter poskušati ujeti kar največ zanimivosti. Morda pa imata počitek in počitnice še kaj več obrazov?

Na morje

Poleti je pri nas precej popularno počivati tak...