Foto: Reuters

V središču te nedelje, ki končuje velikonočno osmino in jo je Janez Pavel II. poimenoval nedelja Božjega usmiljenja, so poveličane rane vstalega Jezusa.

Pokazal jih je že, ko se je prvič prikazal apostolom, na sam večer dneva po soboti, na dan vstajenja. Tisti večer pa ni bilo Tomaža; in ko so mu drugi povedali, da so videli Gospoda, je odgovoril, da ne bo veroval, če ne bo videl ran in se jih dotaknil. Osem dni kasneje se je Jezus znova prikazal v dvorani zadnje večerje sredi apostolov in tam je bil tudi Tomaž; obrnil se je nanj in ga povabil, naj se dotakne njegovih ran. In tedaj je ta iskreni človek, človek, ki je bil vajen vse osebno preveriti, pokleknil pred Jezusa in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« (Jn 20,28)

Jezusove rane so pohujšanje za vero, so pa tudi potrdilo vere. Zato na telesu vstalega...