Intervju s pesnikom Branetom Senegačnikom ob izidu pesniške zbirke Tišine


Če vzamemo za merilo ustaljeno umeščanje pesnikov po generacijskem opredeljevanju, vas smemo prištevati k starejšemu srednjemu pesniškemu rodu, saj se bližate petdesetim, za seboj pa imate vrsto pesniških zbirk. Ali obstajajo kakšne generacijske vezi oziroma povezave?

Pravzprav sem se ob omembi starosti kar malo zdrznil – seveda zato, ker je resnična. »Gorje, bežeč drsijo leta ... in nič ne zaustavi grozeče starosti,« smo nekoč v šoli brali pri Horaciju, zdaj to prebiram v vsakdanji stvarnosti: v ogledalu, v letnicah, v številu dragih ljudi, ki so sedaj doma na pokopališču. Odgovor na vaše vprašanje pa je negativen: nikoli nisem čutil nobenih posebnih generacijskih vezi. Pri petindvajsetih letih, torej še razmeroma mlad, sem postal član uredniškega odbora Nove revije in od tedaj sem se v glavnem gibal v njenem intelektualnem okrožju: tam je prevladovala te...