Zdaj, ko so vsa slovenska občila polna razpravljanja o nepremičninskem zakonu, lahko ob novem letu spregovorimo tudi o njemu nasprotnem zakonu, ki mu bomo rekli premičninski zakon. Ta ne pojde v razpravo v parlament, tudi nobenih diskusij o njem ne bo, stranke se ne bodo izrekale zanj ali proti njemu. Zakaj takšen molk? Zato, ker je bil ta premičninski zakon izglasovan že ob začetku človeštva. To je namreč zakon minljivosti vsega živega, zakon premičnosti, spreminjanja prav vsega živega na zemlji, z začetkom pri človeku.

Človeška minljivost je ena od evidenc sveta, kakor je evidenca sonce. Zakaj je potem ta beseda bolj redko v rabi in je v politično gospodarskem jeziku sploh ni? Zato, ker človek nagonsko svoje minljivosti ne sprejema. Hodimo, delamo, se trudimo, gospodarimo, kot da nismo minljivi, kot da smrti ni, kot da smo dejansko nesmrtni. Proti tej minljivosti se ne dviga nobena filozofija, nobena politika, vse jo sprejema kot nekaj popolnoma naravnega, čeprav bolečeg...