O Njem bom pel, ki nas v vinograd vabi,
kjer celo leto grozdi s trt vise –
vinograd, ki dobavlja sok nebesom.

O Njem bom pel, ki nas zares ne rabi,
a hoče, da mu res pomagamo,
celo v vezeh pod ranjenim telesom,
celo v vezeh, ki srkajo srce.

O Njem bom pel, ki svet gradi v Vinograd,
čeprav je toliko predelov kamen
in toliko prsti se spet zgubi.

A On, ki vzel nekoč je križ na rame,
ne neha tudi s kamenjem graditi.
Oj, blagor vsem, ki sodelujejo
morda le z drobci v srcu kamnoloma ...