Že cerkveni očetje v prvih stoletjih krščanstva so si Cerkev predstavljali kakor ladjo, ki reže svojo pot skozi razburkano morje časa. Plovba je odvisna od kapitana, ki mora biti najprej vizionar z jasno predstavo o cilju plovbe. Imeti pa mora še druge sposobnosti: znanje, da sredi odprtega morja najde pravo pot; notranjo gotovost za obvladovanje nasprotnih tokov in visokih valov; človečnost, s katero med posadko in potniki ustvarja občutek varnosti in dobrega razpoloženja. Biti dober kapitan torej pomeni imeti vizijo, metodo, tj. zmožnost najti pravo pot, identiteto in človečnost. Poglejmo, kako lahko v luči teh štirih lastnosti vidimo položaj novoimenovanega ljubljanskega nadškofa in metropolita p. Staneta Zoreta.

Vizionar – prvo med vprašanji vsakega voditelja je: Kakšno zapuščino bom pustil za seboj? Tu novi nadškof ne bo prepuščen sam sebi. O ciljih, ki jim mora danes slediti, je Cerkev na Slovenskem v zadnjem času večkrat poglobljeno in zborno razmišljala. Najprej je...