Čutim se doma!

Prav pred božičem 2013 je potrkalo na mojo sobo. Ne da bi čakal na moj japonski »Hai«, kar pomeni »Prosim«, vsaj tako, kot govorimo japonsko v Tokiu, so se vrata odprla in v sobo je pokukala bolezen. Hotel sem ji reči, da ni dobrodošla in da ima v 12-milijonskem Tokiu dovolj sob na voljo, a je odkimala z odločnim: »Božja volja!« In zdaj je pri meni skoraj že mesec dni in počasi se odpravlja, da gre drugam. Vse to pišem, da se opravičim za zamudo. Čez dva dni praznujemo, vštevši mene, praznik zavetnika katoliških piscev katerekoli zvrsti, sv. Frančiška Saleškega. Čeprav je v nebesih, nam rad pomaga, da z žlahtno besedo širimo sloves našega Gospoda Kristusa, ki edini spreminja bitje – človeka v pravega človeka.
To je tudi odlična priložnost za resno hvalo, lahko bi rekel hvalospev za vse resnično, za vse doseženo, za vse ustvarjeno, kakor to katoliški pisci opišejo in oznanjajo in uredijo v vidnost, v razmislek, v veselje i...