To pesem pišem Tebi v rib baraki –
saj ocean je v mrazu skoraj bel.
Tu ribe čakajo na sen v omaki …
a jaz sem Tvoje slave prevesel.

Marija, Ti si naša – božja Mama!
Prosinčev veter brunda nad menoj,
a bori s smrekami (namesto hrama)
stoje okrog, voščil čakaje spoj.

O, božja Mati, o, Deklé brez greha!
Tvoj Božji Sin je na rok...