Foto: Tatjana Splichal

V tistem velikonočnem jutru se je zgodilo nekaj zares izjemnega. Jezus je premagal smrt! Vstal je in nam podaril Življenje! Po molitvi na Oljski gori, sodbi, bičanju in križanju je Jezus umrl. Počutil se je osamljenega, razgaljenega, zasramovanega, pozabljenega in zapuščenega, celo od Očeta. Z vztrajanjem v fizičnem trpljenju in notranjih bojih nam je želel pokazati, da »nihče nima večje ljubezni kakor ta, ki da življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13).

HVALA, JEZUS, DA SI VSTAL!

Če vstajenja ne bi bilo, se poruši vse, na čemer temelji moje življenje in vera v Jezusa Kristusa. Brez vstajenja Jezus ne živi, ostane med mrtvimi. Moj greh ostane, moje veselje izgine, moje upanje izpuhti, misel na smrt ni več lepa. Vstajenje pa je zasuk k veselju, upanju in ljubezni. Je smisel moje vere, mojega življenja. Predstavlja...