Množice kažejo, da živimo v deželi s krščanskim izročilom, kažejo pa tudi, da je človek najgloblje v sebi iskalec smisla. Globlja od vseh vsakodnevnih želja je želja, da bi živel izpolnjeno, v zavetju smisla. V Vnebovzeti verni odkrivamo lik človeka, ki je našel svojo uresničitev, polnost in blagoslov.

Časi, v katerih živimo, so prelomni. Zahod ustvarja novo družbo in nove norme, ki si jih pred desetletji nihče ni mogel predstavljati. Evropa, ki je bila vse od svojih začetkov krščanska družba, izgublja krščanski videz: s sten javnih prostorov izginjajo križi, molitev v javnem prostoru se prepoveduje, cerkve se praznijo in dajejo mesto blagovnicam ali muzejem. Naša družba se sekularizira. Kanadski filozof Charles Taylor je napisal odmevno delo Sekularni čas, v njem pa se sprašuje, zakaj je še pred petsto leti bilo nekaj nenormalnega biti neveren, danes pa je nekaj nenormalnega biti veren. Sekularnost – življenje, ki sebe utemeljuje tostransko, brez Boga, za vse enako...