^»Ali je rožni venec dolgočasen?«

A: »Ti se kot kristjan ne zadovoljuješ z nedeljsko mašo kakor jaz. Menda tudi moliš rožni venec, ki je zame »rožni dolgčas«, oprosti, ampak tisto večno ponavljanje ...«

B: »Sam sem se navezal nanj kot na cigareto, dokler sem kadil. Seveda ti postane dolgočasen, če med molitvijo misliš na politiko ali na nogomet. A ne, če slediš skrivnostim, ki se vrstijo v njegovih štirih delih, in to na raznih ravneh.«

A: »Na primer?«

B: »Na teološki: molitve ne obvladuje Marija, ampak Trojica, začenši z Očetom. Pa v vencih imaš vrhove vere. Oznanjenje, kalvarijo, vstajenje.

Na družbeni ravni: tu imaš množice, kralje, skupščine, Jude in Rimljane.

Na človeški ravni: spočetje, rojstvo, smrt, ohcet in pogreb, tempelj in sodišče, prijateljstvo in izdajstvo.

Na zemljepisni ravni Nazaret, Galilejsko jezero, reko Jordan, hrib Tabor, Kafarnaum, Kano in Betanijo ...

Na psihološki ravni se znajde...