Zadoščevanje je izraz, ki je izginil iz našega knjižnega jezika, pojem zadostitve pa tudi iz zavesti marsikaterega sodobnega kristjana. Slovar slovenskega knjižnega jezika pove, da zadostiti pomeni opraviti določeno dejanje, da se kdo ne čuti več oškodovanega, užaljenega zaradi storjene mu krivice, povzročene škode, žalitve in tudi greha. Katoliški katekizem (KKC1459,1460), ki to »zastarelo« besedo še pozna, pa nas spominja, da je pojem zadoščevanja neločljivo povezan z zakramentom in pojmom sprave.

Breme zla

Po izkušnji več kot dveh desetletij samostojne države lahko s težkim srcem ugotovimo, da je del slovenske družbe v letih marksističnega totalitarizma moralno ohromel in s tem izgubil voljo za iskanje skupnih izhodišč. Sprava, za katero sta potrebna dva, se nam izmika, ker smo lahkoverno upali, da si jo želimo vsi. V tem smo se motili....