Te dni se bodo začela odpirati sveta vrata, najprej pri svetem Petru, potem še po drugih velikih rimskih bazilikah, po stolnih cerkvah in drugih izbranih svetiščih po vsem svetu. In ta vrata ne bodo samo navadna sveta vrata, ampak bodo obenem tudi vrata usmiljenja. Slednjič naj bi vsak kristjan v sebi odprl ta vrata, da bo skoznje vstopal sam do drugih in drugi do njega.

Svetost naj bi se v tem letu prepojila z usmiljenjem. Težko bi rekli, da ni tako že od vsega začetka. Vse, kar je dobrega in lepega, se steka v pojem svetosti. Ker pa smo mi vendarle omejena bitja, ker naš pogled ne more zaobjeti celote, potrebujemo nekakšno osredinjenje, ki mora biti času primerno. Ko je papež Frančišek pred pol leta napovedal jubilej usmiljenja, s tem nikakor ni šel v prilagajanje temu svetu, ampak je samo izkoristil znamenja časov, ki so v marsičem zelo neusmiljeni. Takemu svetu oznanjati evangelij pomeni, da mu je treba predvsem kazati na lepoto in moč usmiljenja. Neusmiljenje zapira, u...