V prvem trenutku bi rekli, da je čisto jasno. Kdor je bolan, star in nemočen, seveda bolj potrebuje zdravega kot obrnjeno. Včasih pa se zdi, da to ni tako jasno in da zdravi bolj potrebuje tistega, za katerega skrbi.

Spominjam se gospe, ki mi je telefonirala pred mnogimi leti. Pripovedovala mi je o mami, stari čez devetdeset let, nepokretni in zelo nebogljeni, ki živi pri njej. Nazadnje mi je rekla, da vsak dan prosi Boga, da bi mama še dolgo živela. »Pa se vam zdi, da mama to želi?« sem jo vprašala. Njen odgovor se mi je zdel zelo pomenljiv: »Tega niti ne vem in me tudi ne zanima. Jaz potrebujem mamo.«

Pozneje sem srečala še veliko ljudi, ki so za nekoga skrbeli doma, največkrat za starše. Vedno znova sem jih občudovala, s kakšno potrpežljivostjo in vdanostjo so to počeli. Vedno znova pa sem pri mnogih doživljala tudi, kako oni, ki negujejo, to potrebujejo zase. Živijo z zavestjo, da so nekomu potrebni, da ima njihovo življenje smisel. Največkrat so neporoč...