Pri nas je vse narobe, odkar se je sin s svojo ženo in otrokom kar čez noč odselil. Dolgo nismo niti vedeli, kje živijo. Eva

Zelo vam verjamem, da vam je hudo, da ob tem doživljate prave srhljive travme in niti ne veste, zakaj in kam se obrniti po pomoč. Veste samo, da se pri vas že dlje časa niso počutili najbolje, kar si sicer težko priznate, saj ste jim, kot pravite, nudili veliko več, kot so si zaslužili, pa vseeno ni bilo dovolj. Tako seveda doživljate vi in ob tem razumljivo čutite, da se vam dogaja velika krivica. Potem ko ste si nadvse prizadevali, da bi bilo vašim mladim kar najlepše, so nenadoma preprosto izginili, kot da so begunci, ki bežijo za življenje. Tako nekako se vas da razumeti. Obenem pa med vrsticami tudi omenjate, da se je vaš sin poročil z žensko, ki je bila v vaših očeh zelo zahtevna, družino je hotela zavarovati pred vami, kot da ste vi njeni najhujši sovražniki. Tako se je vedno jezila, kadar ste brez vnaprejšnjega opozorila prišli...