O, poj mu, poj mu, harfa moja zvesta,
ker vstal je z groba krasen tretji dan,
v nedeljo, ki je tednov vseh nevesta,
blesteča izza čudovitih ran.

O, poj mu, da te čuje, poj zahvalo:
za nas umrl je, za nas je vstal.
Za nas mu je trpeč srce obstalo –
a Božji Sin se ni umreti bal!

Postal je Človek, da bi znal trpeti.
In je trpel, Bog – Človek, križ za nas.
Da znova srečno mogli bi živeti,
nekoč na veke, ko izdihne čas.

Da znova srečo mogli bi objeti,
da Bog nas ljubi: dal nam je duha:
da njega vredni, mogli bi zoreti
ljubeč – mar ni Ljubezen dih Boga?

Foto: splet