Televizija za moje oči ne obstaja, a kdaj, redkokdaj ji prisluhnem. Tako sem ji prisluhnil bolj iz dolgočasja kot iz zanimanja sinoči. Zanimala me je pravzaprav slovenščina naših ekonomistov. Skupina gospa, po vsem sodeč ekonomistk, s kakim moškim vmes, je razpravljala o sedanji vroči temi, o pokojninah v Sloveniji. Presunila me je porazna številka, ki sem jo kmalu zaslišal: 440 evrov je najnižja pokojnina v Sloveniji. Tega nisem slišal prvič. Ne pišem zaradi te številke, ampak zaradi nečesa drugega v oddaji. Tudi ne zaradi nenehno ponavljajočih se besed, kot so ekonomska rast, strukturne reforme in podobno, ampak zaradi nekih drugih besed, ki nimajo nič z ekonomijo. Besede, ki so se ponavljale, so bile »od naše osamosvojitve«. S tonom, kot da Slovenija obstaja samo od leta 1991. Prej pa je bilo pred njo kdove kaj. Dejansko je bila pred njo od leta 1945 neka druga Slovenija, ki je imela na svojem praporu zapisan socializem. Tudi ta režim, naj je bil kakršenkoli, je moral imeti svoj...