Dokler bo človek hodil po zemlji, bo v ljubezni, ki ju zakon in družina na poseben način predstavljata, iskal izpolnitev svojih iskanj in hrepenenj.

Izkustvo ljubezni povezuje vse človeštvo, rodove preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Apostol Pavel je zapisal: »Ljubezen nikoli ne mine« (1 Kor 13); Kahlil Gibran takole razmišlja: »Ljubezen daje samo sebe in jemlje samo sebe; ljubezen ljubezni zadostuje«; pesnik Ivan Minatti prepričljivo izpove: »Nekoga moraš imeti rad.« Papež Frančišek pa sporoča današnjemu človeku: »Radost ljubezni.« Vse poti pristne, darujoče se ljubezni vodijo k istemu cilju, ki ga evangelist Janez strne v besedah: »Bog je ljubezen.« V njem, ki nas je prvi ljubil, ki nas je ustvaril iz ljubezni in za ljubezen, ima simfonija človeške in božje ljubezni svoj izvir, stičišče in cilj. S tem smo odprli uvodne akorde simfonije, ki bodo odmevali do konca časov, v vseh ljudeh in rodovih, na vseh krajih in celinah.

O tej simfoniji ljubezni je spregovor...