Med drugo svetovno vojno so bili v Nemčiji vpoklicani v vojsko tudi duhovniki. Poziv je dobil neki profesor teologije in se javil na občini. Oficir je vnašal v kartoteko njegove osebne podatke in ga je vprašal: »Ste hodili v šolo?« - »Menda ja,« mu je odgovoril profesor,
»saj sem doktor filozofije in teologije.« - »To me ne zanima,« je odvrnil oficir in v kartoteko vpisal: Zna brati in pisati.

Med pevce cerkvenega zbora se je priglasil neki pek, ki pa je pel narobe, zato pa tem bolj glasno. »Zakaj se tako dereš?« ga je vprašal eden od pevcev. »V božjo slavo,« mu je ta odvrnil. – »Mislim, da bi Bogu napravil večje veselje in izkazal večjo čast, če bi malo tiše pel, zato pa raje pekel malo večje žemlje.«

Neki dunajski plemič se je pozanimal pri dvornem pridigarju Abrahamu a Santa Clara, kakšne mere naj se drži pri pitju. »Glede tega se ravnaj po...