Foto: Lado Kutnar

Hej, harfa, zaplujva po strunskih valovih
pred vrata nebeška, pod okno za song:
Ignacijev god je in praznik njegovih,
njegovo veselje dovolj bo za lon.

Zakaj jezuiti imamo Te radi?
Ker Božjega Sina si ljubil – zares!
In nanj si nas s svojim življenjem privadil,
prijazno preprosto, kraj ulic in cest.

Ljubeče prijatelja Te je napravil,
da Božje ljubezni ne bo nas več strah.
Za svet Te voditelja slov je pripravil:
na stepah, otokih, v središčih gora.

Boga, ki ljubezen je, komaj poznamo ...
In Ti si učil nas odkrivati ga,
tja v Svete dežele resnic panoramo,
do Križa, do praznega groba iz skal ...

Pozdravljen, Ignacij, v nebeški deželi!
Pijanimo: spet se za nas boš zavzel?
Hej, harfa, vrniva se! Klasi so beli,
vinograd Gospodov je z brajd za...