SREDA, 16. 12.

Vzdušje v gledališču je napeto. Nihče prav dosti ne govori z mano, pa tudi jaz sem bolj redkobeseden. Nihče ne reče nič na glas, vejo pa, da sem PROTI. In so začudeni. Jaz pa sem začuden, da se oni čudijo.
Tudi sam nase sem jezen. Potisnjen v kot sem se umaknil in zdaj se branim iz bunkerja. Obkoljen.

Premišljujem, razčlenjujem, rešetam ter postavljam pod lupo in vprašaj odnose s svojimi umetniškimi kolegi … sprašujem se o smislu tega sobivanja … Potem...