Formalno je Komunistična partija Slovenije sprejela Prešerna brez rezerve. Eni od svojih brigad je dala naziv Prešernova, dan njegove smrti pa je na predlog Josipa Vidmarja razglasila za narodni praznik. Toda ko se je po vojni v Ljubljani gradil prestižni osrednjeslovenski kulturni dom, ni dobil imena po njem, ampak po Ivanu Cankarju, ki po mojem skromnem mnenju, ob vsem občudovanju njegovega etosa, Prešerna kulturno in umetniško ne dosega. Katera Cankarjeva stran bi se na primer lahko dala ob Prešernov sonet Vrbi? Tako se človeku postavlja vprašanje: Ali je bilo ono totalno brezpogojno sprejetje iskreno?

Povsem iskreno ni moglo biti iz dveh razvidnih razlogov: nacionalnega in idejnega.

Prešernov pogled na nacionalnost ni bila leninistična vizija Edvarda Kardelja, ki si je predstavljal v utopični prihodnosti spojitev vseh narodov in seveda s tem vseh jezikov. Prešernova odločitev je bila v dobi politične nesvobode in nacionalne medlosti povsem nacionalna izbira. Sr...