Če se zavedamo ali ne, informacije v digitalni obliki nas obkrožajo na vsakem koraku in na vsakem koraku jih tudi sami »oddajamo«. Ko plačujemo z debetno ali kreditno kartico, puščamo sled, ko uporabljamo mobilni telefon, puščamo sled, tudi ko ga ne uporabljamo in samo leži na mizi, puščamo digitalno sled. Da ne govorimo o tem, kako široko sled puščamo, ko brskamo po spletu.

»Ničesar ne skrivam«

Mnogokrat naletim na uporabnike sodobnih naprav, ki jim je malo mar za informacije, ki počivajo na njihovih računalnikih, telefonih in drugih elektronskih napravah. Ko jim omenim pravico do zasebnosti in pasti, v katere lahko padejo, če ne bodo poskrbeli za svojo digitalno varnost, brezbrižno zamahnejo z roko in rečejo, da pač nimajo kaj skrivati in da si lahko vsakdo ogleda njihovo elektronsko pošto.

Že pred časom sem naletel na zelo zgovorno misel: odpovedati se pravici do zasebnosti, ker nimam kaj skrivati, je isto kot odpovedati se pravici do svobodneg...