Prisluhni, Slovenka! Prisluhni, Slovenec!
Ves svet od vstajenjske nedelje šumi,
še zor si nadel je zlaz lovorjev venec,
da' z groba vrnitev dostojno slavi.

Iz sončne dežele vetrov melodije
drugače odmevajo z ust gorskih skal;
nič več se za smrekami vigred ne skrije –
kotanje še vabi v zelen karneval.

In kjer ne poznajo zvonov blagoslova,
po etru o Vstalem iz groba zveni.
Prisluhni – ker naša usoda je nova:
usoda Ljubezni, ki smrt ožari.

Zavriskajmo s srcem! Ne – s celim telesom!
Ne smeli bi biti odslej mláhavi …
Zlat križec prižgan je božičnim drevesom:
naš Jezus, Sin božji, med nami živi!