Duccio di Buoninsegna, Čudežni ribolov, foto: splet

^»Poletno jutro. Na tržnici je živahno kot vsako soboto. Veliko sonce na nebu in zrak in voda in ogenj v očeh, vse izgovarja isto skrivnostno besedo: Živeti! Močno in bogato. Brez omejitve. Brez nemira. Preslišati klic k preseganju. Ukrotiti slo po neskončnosti.

To jutro je življenje lepo. Dar brez obveznosti. Spokojno, brez metafizičnih nemirov. Bivati preprosto tu in sedaj, v tej topli junijski sedanjosti, na tej čudoviti zemlji, edinem človekovem kraljestvu.

V to poletno razkošje udari véliki zvon iz stolnice. V svoji bronasti govorici pripoveduje o nečem drugem: na dan apostolov Petra in Pavla vabi kristjane k slovesnemu obredu, ko bo nekaj desetin mladih fantov prejelo mašniško posvečenje. Z mirno gotovostjo, ki korenini v dvatisočletni zgodovini, jim bo škof položil roke na...