Enajstega junija obhajamo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča. Drugo soboto v mesecu juniju priredijo v Beli krajini pohod po Župančičevi poti, od Dragatuša, kjer je pesnik preživel otroška leta, do Vinice. Sam pa sem si pred dobrim letom in pol po nenadni bratovi smrti vzel deset dni in prehodil polovico slovenske Jakobove poti, od Slovenske vasi na slovensko-hrvaški meji pa do Ljubljane. V Novem mestu sem hodil ob reki Krki; del poti vodi po Župančičevem drevoredu, kjer so postavljene lepe lesene klopi, in na vsaki klopi je verz iz kakšne Župančičeve pesmi. Zapisal sem si najljubšo, ki je kratka in izredno globoka:

»Povej mi kdo, kam oblaki plujo, kam ptice lete, kam reke teko', kam človek gre?«

To vprašanje zaobjema zemljo in nebo v podobi potujočih oblakov, se dotika bistva človekove skrivnosti, njegove svobode, njegovih svobodnih misli, ki so kakor ptice človekovega življenja, čistosti rek in potokov, ki so podoba življenja, ki se izteka iz vsega ča...