Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Molitev je cvet«

Za vas piše:
Mateja Komel Snoj
Objava: 24. 06. 2017 / 22:00
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 26.06.2017 / 11:08

»Molitev je cvet«

Vladimir Kos – pesnik, ki ga je treba brati s srcem

»Samotno sonce tiho hodi vzdolž po njivi. / In kmalu bodo hribi onstran – temnosivi. / Bo zadnji voz do vrha poln. / Za pot v večer.« Tako se glasi prva kitica pesmi Hrepenenje, ki jo je leta 1950 v Koledarju Svobodne Slovenije v Buenos Airesu objavil Vladimir Kos. Čeprav so besede vzete iz kontesta, mi pred oči kličejo žalostno podobo umikanja Slovencev čez Karavanke po drugi svetovni vojni in njihovo pot v negotovost, »pot v večer«.

Med tisoči, ki so morali zapustiti domovino, se začasno nastaniti v katerem od begunskih taborišč in se potem, kolikor hitro je bilo mogoče, v iskanju nove domovine podati v neznane kraje, je bil tudi Vladimir Kos. Bilo mu je dobrih dvajset let, za sabo je imel maturo s klasične gimnazije, skoraj leto dni taborišča Gonars, kratko sodelovanje v domobranski vojski in – že kar nekaj mladostnih pesmi. Begunska usoda njegove želje po pesniškem ustvarjanju ni zatrla, prav nasprotno, literarna zgodovina poroča, da je postal prvi pesniš...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh