Dobrota je manj sirota kot si mislimo. Na to misel sem prišel po obisku človeka, ki ga sicer bolj površno poznam, a dovolj, da sem v njem odkril iskrenega iskalca resnice.

»Čemu sem tu?«, je rekel obiskovalec, ko se je poslavljal. Bilo je po dolgi diskusiji o smislu človeka in sveta. Vprašanje ni pomenilo, čemu je obiskovalec tam, kjer je bil, se pravi v moji sobi, ampak je pomenilo: čemu sem tu, na Zemlji?«

Vprašanje je dišalo od pesimizma, v katerega naju je spravila novica, da je ameriški predsednik ukazal grajenje zidu med ZDA in Mehiko. V diskusiji so padle hude besede, kakor na primer Hitler, berlinski zid in tako dalje.

Zdelo se je nama absurdno, da letamo na Luno in Mars, obenem pa si prezidavamo zemljo. Govornik je sicer omenil »limes« starih Rimljanov, toda pojasnil sem mu, da beseda ni pomenila kaj zidanega, ampak samo mejo, na primer »limes na Donavi«.

A vrnimo se k njegovemu vprašanju: čemu sem tu?

»Recimo to«, sem odgovo...