Kdor je spremljal proslave ob stoletnici Fatime, je lahko opazil, da je med Marijinimi sporočili manjkalo eno: videnje pekla, od česar so otroci od groze odreveneli. Toda Marija pekla ni omenila samo enkrat, ampak trikrat. Zraven je izrekla besede: »Mnogi pridejo tja, ker nihče ne moli zanje.« A še tretjič omeni ta element, ko molivcem rožnega venca svetuje, naj med desetko vstavijo kratko molitev: »O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi k sebi vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne Tvojega usmiljenja.«

Človek se ni mogel znebiti vtisa, da je bilo zamolčevanje namerno, kot da je prišlo od zgoraj z dobrim namenom, da se jemlje fatimskemu tolažilu priokus tragičnega.

Marija je sledila Kristusu, ki v evangeliju prevečkrat omeni pekel, da bi ga krščanstvo smelo ignorirati. Dejansko je človeku težko sprejeti grozoto, da bi takšno končno bitje, kot je človek, bilo kaznovano z večno kaznijo.

Mnogi moderni krščanski m...