Dvaindvajset naših duhovnikov v domovini in zamejstvu letos slavi zlato mašo. Mašo, ki je vsaka »zlata«. Nemogoče je do kraja prešteti, koliko so jih darovali, pa izrekli molitev, opravili spovedi, pogovorov, obiskali družin in bolnikov, organizirali srečanj in prireditev, obnovili cerkva in drugih cerkvenih poslopij, koliko so storili na kulturnem, vzgojnem in izobraževalnem področju. Takšni, kot so, vendar poklicani in predani svojemu poslanstvu. Da ljudem kažejo Nanj, ki je »pot, resnica in življenje«. Zanje se zahvaljujemo in se z njimi veselimo.

Anton Bobič

Leta 1952 je v Novem mestu začel z velikim odporom vajensko šolo. V tem letu so na novomeškem kolodvoru živega zažgali škofa Vovka. Vendar Antona to ni odvrnilo, saj pravi: »Nikoli nisem zapustil cerkve. Redno sem hodil ob nedeljah k maši.«

Naslednje leto, 1953, sta bili dve novi maši. Peter Šetina jo je imel v začetku julija na Kapitlju. Med to novo mašo so na Glavnem trgu organizirali vel...